Pritisni F5 za osvežitev

Reportaža s kongresa F5 v New Yorku, objavljena v Marketing magazinu.

Soavtorica Mojca Plevnik.

Pravega navdiha za sveže ideje ne zagotavljajo več oglaševalski festivali s predavanji o »desetih zapovedih kreativnega oglaševanja«, od katerih je deseta zagotovo »kršite pravila«, temveč po svetu vznikajo skromnejši, a nič manj ambiciozni kongresi in srečanja.<o:p></o:p>

<o:p> Konferenca F5 v New Yorku, ki zasluženo asociira na računalniško bližnjico za osvežitev zaslona, je že v svoji prvi izdaji prepričala tako z bogato in svežo vsebino kot s sproščenim vzdušjem. Organizator konference, referenčni blog za motion graphics animacijo Motionographer, F5 opisuje kot presečišče umetnosti, oblikovanja in zabavne industrije. Osnovan je na prepričanju, da prave spremembe nastopijo le, če naš pogled seže onkraj obzorja, izven našega sveta. Konferenca neguje »kreativne trke«, ki ponudijo nepričakovane povezave in sprožijo ustvarjalnost.</o:p>

<o:p> 


</o:p>

Vizualna fascinacija, ki vplete gledalca<o:p></o:p>

<o:p> Običajnemu tridesetsekundnemu televizijskemu oglasu so sicer že pisali osmrtnico, vendar pa se po produkcijsko izpiljenih primerih na konferenci, za njegovo zdravje še ni potrebno bati. Nenazadnje imamo na voljo še več različnih zaslonov (od računalnikov do glasbenih predvajalnikov in mobilnikov), s katerih bo odlično izvedena in tehnično dovršena ideja tudi v prihodnje navduševala občinstvo.</o:p>

V do potankosti dodelane detajle se rada spustita studia 1st Ave Machine in Dvein, ki izrazito tehnicistično estetiko vselej kombinirata z organskim. Prvi so za avtomobilsko znamko Saturn posneli pravo Kafkovsko preobrazbo gole ženske v robotsko bitje, drugi pa ustvarili serijo promocijskih napovednikov za National Geographic Channel z neobičajnim, mikroskopskim pogledom v običajne predmete. Od slednjih smo primer, kako lahko gibljive slike zaživijo v drugih medijih, videli na primeru modne revije Liquid Space Show za blagovno znamko Diesel; na modni pisti so se manekenkam pridružili hologrami podvodnega življenja in skupaj očarali občinstvo.

Z drugačno vrsto vizualnih »prevar« – s  posebnimi učinki za hollywoodske uspešnice in oglaševalske spote – se ukvarjajo pri studiu Digital Domain. Njihov daleč najzahtevnejši projekt, postprodukcija filma Nenavaden primer Benjamina Buttona, ste nemara tudi sami gledali v kinu. V prvi uri filma je obraz Brada Pitta namreč v celoti računalniško generiran in »prilepljen« na telo drugega igralca. Scenarij za film je pred pričetkom snemanja krožil kar dve desetletji, saj takratna tehnologija ni dopuščala dovolj prepričljive produkcije. Digital Domain je prav za ta projekt izumil tehniko »e-motion capture« (tehnika računalnišega zajemanja emocij). Najprej so posneli katalog Bradove obrazne mimike (po Ekmanovi teoriji FACS) in pri vseh 7000 izrazih igralčev obraz prekrili s fosforno barvo, ki je zagotavljala 1.000-krat podrobnejši prevod v računalniški jezik od običajnega. V naslednji fazi so posneli junakovo telo z okolico (igralca, ki ni bil Brad Pitt), potem Pittovo igro pred modrim platnom in na koncu vse skupaj združili s pomočjo izjemne procesorske moči. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kakšen nivo imaginacije je režiser potreboval za tovrstno tritirno režijo. Tehnološko zahtevnost dobro oriše tudi podatek, da so zahtevnejše sličice (v eni sekundi jih je 24) renderirali tudi po 30 ur s kar 30.000 procesorji.<o:p></o:p>

Media_httpfreelancepr_dencf


Zgodbe, ki se jim pustiš zapeljati

Zgodbe že od prazgodovine sem burijo domišljijo ljudi, vendar se tiste, ki živijo v 21. stoletju, ne pripovedujejo več ob tabornem ognju. Novodobne pripovedi so postale močno orožje za promocijo zabavne industrije, od računalniških iger do akcijskih filmov, ki so že tako bogati z vsebino. Eden boljših ustvarjalcev novih »zgodb«, Elan Lee iz 4th Wall Studios, samooklicani odvisnik od zabavne industrije, je med drugim ustvaril prvi interaktivni roman na svetu Cathy's Book. Iz slednjega kar letijo raztrgane fotografije bivšega fanta in listki s pravimi telefonskimi številkami; klic nanje bralca pripeljejo do izpovedi glavne junakinje v živo. Elan Lee je poleg tega lansiral blagovno znamko oblačil Edoc in na vsak kos vključil skrivno kodo, s katero je kupec »odklenil« spletne epizode izmišljene rock skupine. Pravi »halo efekt« pa je dosegel z materializacijo Reznorjeve vizije teokratske policijske države, ki si jo je frontman skupine Nine Inch Nails zamislil ob snemanju albuma Year Zero. 4th Wall Studios je po medmrežju raztrosil več spletnih mest, ki so jih oboževalci počasi odkrivali z raznoraznimi drobnimi namigi, npr. s kombiniranjem poudarjenih črk na majicah s koncertov. Pravi socialni eksperiment pa so si privoščili na evropski turneji skupine Nine Inch Nails. Na stranišču v Lizboni so namreč pustili USB ključek z neizdano pesmijo glasbenikov. Oboževalec, ki je ključek našel, je pesem razširil po spletu. Ravno kolektivno sodelovanje med ljudmi je omogočilo odkritje novega namiga – če si šumeči zvok, ki je sledil koncu taiste pesmi, spustil skozi spektrograf (to je vizualizacija frekvence zvoka), se je na zaslonu prikazala skrivnostna telefonska številka. Po treh mesecih jo je poklicalo kar 1,7 milijona ljudi. Torej le še en dokaz več, ki potrjuje dejstvo: ljudje, ki jih spustimo v napeto zgodbo in jim pri tem namenimo aktivno vlogo, bodo le-to zgrabili z obema rokama in se hvaležno pustili zapeljati.

Moč skupine pa bosta skušala izkoristiti tudi animator Simon Robson in filozof Tim Rayner s kratkim animiranim filmom »Koalicija voljnih«. V filmu bosta predstavila svoje videnje, kako naj internet služi navdihovanju, mobilizaciji in koordinaciji globalne javnosti v boju proti klimatskim spremembam. Njuna vizija temelji na teoriji roja, po kateri kolektivna aktivnost večjega števila neodvisnih in decentraliziranih posameznikov deluje učinkoviteje kot pod usmerjenim vodstvom. Ko vsak sprejema odločitve samostojno, se obnaša odgovorno in to pričakuje tudi od ostalih. Ob tako pomembnem cilju kot je »reševanje planeta«, se lahko prav vsak počuti del nečesa velikega in večjega od sebe.

»Velikimali« festival F5 se je dogajal v manhattanskem Roseland Ballroomu. V preddverju nekdanje plesne dvorane najdemo plaketo, posvečeno številnim parom, ki so se tam spoznali in se kasneje tudi poročili. Kot nalašč za ples s svežimi in zapeljivimi idejami!<o:p></o:p>